Odštevanje

Ja, sedaj je čas za odštevanje - koliko dni še. Pa ne samo do novega leta, ampak tudi do poroda. Pri nas je to sedaj vroča tema. Ko izračunaš datum poroda, se ti zdi daleč - tam nekje. Nato pa na hitro mine. Manjka mi le še teden dni. Ko hodim naokoli, velikokrat slišim, zakaj ne bi raje počivala, pa ne hodi predaleč, a imaš s seboj telefon, če boš kaj rabila kar pokliči. No, saj ne da mi ne paše ležanje, sedaj bolj kot kdaj koli prej. Le, da je tudi v gibanju in svežem zraku nekaj. Edina stvar, ki se jo izogibam, je vožnja z avtomobilom, saj se mi zdi, da ne obvladam vsega (pogled nazaj je zelo omejen, pa nočna vožnja je sedaj grozna). Kadar po telefonu kličem moža, je njegova prva misel nenavadna bolečina - popadki, če me on kliče in se takoj ne oglasim, je že panika.

Jaz pa bi rada še uživala v zadnjih dnevih nosečnosti in si nabrala moči za porod in materinstvo v drugo. Ne želim si še roditi, drugo leto bo pravi čas.

Še fotke skritih daril

Ja, danes je pri nas bil Božičkov pomočik - moj sin, ki je delil  mini darilca sorodnikom in prijateljem oz. osebam, za katere je on smatral, da si jih zaslužijo. V darilu je čajna svečka in čokoladen everček. Moja darila za sodelavke so vsebovala dišeče smrečice, ki lahko krasijo novoletno jelko ali pa najdejo mesto v omari in odganjajo molje. Čeprav večina uporablja v tem času rdeče bel karo, je meni ljubši roza bel. Sivka je izpod Gorjancev, ker bo moj vrt zaživel šele spomladi in na njem bo zagotovo opojno dišeča sivka. Pogled na sivko polno čebel in metuljev je nekaj čarobnega. Komaj čakam.

Ja, pa še darila za otroke, za Žana in Evo žirafi. Narejeni sta po enakem kroju kot sinova iz te objave.

Žirafi prijavljam tudi na izziv v craftalnici.

Ko pogrešaš čvekanje

Od vsega na porodniški najbolj pogrešam čvekanje. Sicer ne veljam za najbolj zgovorno osebo, ampak pogrešam čvek, čvek in še enkrat čvek. Včeraj sem si dala duška. Obiskala sem moje punce v službi, ki so čudovite. Imajo velika srca in zlate roke. Moj Božiček jih je malo pocrkljal z uporabnimi darilci. (Vsebino pokažem po božiču.)

Načrt za izdelavo trikotnih škatlic sem našla tule.
Danes sem reciklirala obleko, ki mi je pred časom padla v oko in je potem po malo daljši poti priromala do mene. Blago je zelo tanko, a s podlogo uporabno za izdelavo dišečih smrečic, ki so napolnjene s sivko. Namenjene so ženskemu delu sorodstva.

Kriza je mimo

No, včeraj popoldne se je zgodilo, da je kriza s porodniško minila. Natančneje odnesla sta jo moja teta in stric in to daleč na Gorjance, kjer jo bosta zakopala pod debel hrast, da ne bo kam ušla. Uživam. Srečna sem. Danes, sicer ne naspana, ampak doma, doma, doma. Zjutraj mi ni treba drgniti leda z avta, že to je zelo velik plus.
Včeraj sem pofotkala še neobjavljene izdelke, ki so že nekaj časa na mizi. Najprej sta voščilnici. Letos sem spravila skupaj le dve. Ena je že odletela v Avstralijo, druga pa še čaka, na svoj polet (malo bliže).

 Od poletja mi je ostalo še nekaj peščic sivke, ki se je vlekla po vseh možnih kotih. Sedaj pa je spravljena na varno in službo bo dobila v omari.

Sašin Miklavž (upam, da bo kmalu pokazala na svojem blogu) nas je prijetno presenetil z ličnimi darilci. Škatlice, ki jih je naredila so mi bile zelo všeč, predvsem pa so zelo preproste za izdelavo. Ker želi sin deliti darila za Božička - kot njegov pomočnik, sva se lotila dela. V darilu pa je sladko presenečenje.

Potem pa je tu še nekaj sladkega in zasneženega za konec. Kroglice iz suhih fig s katerimi je bil Miklavž radodaren in jih je potrebno spraviti v promet.

Recept je preprost. Potrebuješ: 200 g suhih sliv ali fig, 100 g orehov, lešnikov ali mandeljev, 100 g keksov, sok 1 pomaranče, 1 vanilijev sladkor in kokosovo moko za povaljanje. Priprava: vse sestavine (razen kokosa zmelji skupaj in dodaj toliko pomarančnega soka, da lahko maso oblikuješ v čvrste kroglice, ki jih povaljaša v kokosovi moki.

Končno dočakala porodniško

Kljub vsem zdravniškim napovedim, naj bi zadnje tromesečje preživela na bolniški, sem vztrajala in prišla do porodniške brez bolniške. Zasluge imajo moje čudovite sodelavke, ki so delale tudi kaj namesto mene. Že danes, jih pogrešam. Toliko bolj, ker nekatere sploh ne bom več videla, ko se vrnem s porodniške. Ah, ta politika in javna dela. Štala, če mene kdo vpraša. No, ker sem imela včeraj še dopust, sem izkoristila, da dokončam vsaj en izdelek. Sinov ptič izgleda takole:

V pomoč mi je bil tale blog.
Današnje dopoldne, pa smo se greli ob peki medenjakov, ki naj bi bili za božično darilo. A bo treba peko prej ponoviti, saj kopnijo bolj kot sneg. Sem pa vesela, da sem se jih lotila. To so moji prvi medenjaki, vedno sem si mislila, da to je preveč komplicirano, da ne bom znala. Ja, ja, spet so sodelavke imele prste vmes, tako z recepti kot z nasveti pri peki. Vračam se v svoja dvajseta leta, ko sem kar veliko pekla.

Ko muca ni prave barve

Na internetu sem našla muco, vendar nisem našla kroja za njo. Na pomoč mi je priskočila moja zlata sodelovka in mi posredovala tale kroj. Kroj sem povečala na 324 %. Inštrukcije za izdelavo metuljčka sem dobila pri sodelavki. Le kaj bi brez nje?! Tule pa je rezultatj dela:

Sin jo je povsem skritiziral, ker ni črna. Odločil pa se je, da jo pokloni Žanu. Njegov pa je kuža. Kroj je našla sodelavka na internetu. Malo sem imela težave s smrčkom, ker je preveč štrlel, zato ga je bilo potrebno pobrati.

Po dolgem času

Kar precej časa je minilo od zadnje objave. No, dve me kar naprej sprašujeta kdaj bom spet kaj objavila. Za mano je selitev in vse se je vrtelo okoli razvrščanja in pospravljanja. Priznam, da mi je bilo z nosečniškim trebuhom zelo naporno, ampak se je izplačalo. Srečni in zadovoljni smo vsi člani družine. Pohvalit se moram, da imam po zaslugi mojega zlatega moža svoj prostor za ustvarjanje, za kar sem mu zelo hvaležna. Nekje sem nekoč zapisala, da ko bom velika, bom imela svoj prostor za ustvarjanje. Torej sedaj sem velika. Vaaauuu. Živim svoje sanje.

Trenutno sem papir zamenjala z blagom. Poleg ustvarjanja s tekstilom sem večino časa namenila raznim drobnim popravilom (krajšanje zaves, šivanje strganih hlač). Počasa se pripravljam na prihod novorojenčka. Ugotovila sem, da potrebujem novo oblogo za posteljico. S sinom sva izbrala blago, potem se je zgodilo, da ni bilo vatelina. Ja, tako je, če ne živiš v Ljubljani in te velikokrat ustvarjalna žilica žge, pa ne moreš ustvarjati. No, nisem se predala. Dva dni sem premišljevala in našla rešitev. Kupila sem poceni prešito odejo in polnilo je bilo. Ko je bila obloga končana, se mi je zdelo, da nekaj manjka. Odločila sem se za aplikacije. Tokrat po navodilih Tilde.

Potem sem videla v reklamnem letaku naramni slinček. Končno sem lahko uporabila frotir, ki je že nekaj časa v moji zalogi.

Ker šivam "samo" za dojenčka, je bilo potrebno nekaj zašiti tudi za sineka. Pri Maji sem našla link za žirafo, ki pa ni imela rogecov. Kroj sem kombinirala s krojem od kužija. Težave sem imela pri šivanju ušes. Niso izpadli tako kot sem želela.Nazadnje sem upoštevala Tildina navodila. Sedaj vem kako, ker imam dobro inštruktorico, ki me je že marsikaj naučila.

Gospe, ki mi je posodila knjige sem v zahvalo naredila kazala, da ne bo imela listke v knjigah. Zelen ima še žepek, da bo lahko vanj shranila izpis izposojenih knjig iz knjižniceVijoličen je ostal pri meni. Kazala so narejena iz ostankov blaga in so široka toliko kolikor je bil ostanek. Med blagom je vatelin, da so malo debelejša.

Na hitro

Sestavljala sem fotografije v fotoalbum in ves čas mi je nekaj manjkalo. Dodala sem voščilnico, ki mi jo je uspelo narediti zelo na hitro.

Hiša sreče in Ljubezni

Ko sem na tej strani videla the house of magic & love, sem se odločila, da bo novo stanovanje krasila podobna slika. V petek zjutraj sem naredila osnovo na platno. (Ugotovila sem, da mi platno na panelni plošči bolj leži, čeprav sem že včeraj kupila dva nova navadna.) V soboto zjutraj me je dajala nespečnost in sem ob petih zjutraj nadaljevala z ustvarjanjem, danes pa dokončala. Manjka detajl - tanka žička na vratih, ki jo bom nabavila v teh dneh. 

Naredila sem jo kot darilo naši družini in našemu novemu skupnemu domu. Napisi so dovolj zgovorni sami zase. Odražajo pa tisto, kar je meni pomembno, da se počutim nekje doma. Želim, da bi to občutili tudi ostali družinski člani. Srečna sem, da imam ob sebi sanjskega moškega s katerim sva ustvarila skupno gnezdece za naju in najine otroke.

Morska deklica

Ideja za to sliko se mi je porodila na koncu dopusta. Ker tam, kamor hodimo na morje, skoraj ni školjk in polžkov je bilo iskanje podvig. Pesek sem sejala, da sem našla nekaj praznih polžjih hišic, pa še te so zelo majhne. Nič za to. Osnova je iverna plošča, ki že tudi ima svojo zgodovino. Na njej sem v večini valjala das maso, za punčke in ploščice. In po več letih je plošča dobila novo preobleko. Ozadje in morsko deklico sem nardila kmalu, ko smo se vrnili z morja. Le končna podoba je čakala in čakala, da so padle še finese. Sireno sem našla tule. Desni in sredinski napis sta last Dobre vile Maje, ki jo redno spremljam na fb. Ima tudi čudovite knjige Iz uma v srce in Čarobnost življenja. Ja, iz njih sem se veliko naučila. Za svoje življenje smo odgovorni čisto sami.

 Detajl napisov. Seveda brez tekstilnih dodatkov in metuljev ni šlo.

To pa sta izdelka današnjega jutranjega ustvarjanja.Vsak je imel svoje platno. Čigavo je katero, pa vam ne povem. Mi je pa njegov izdelek bolj všeč. Sinek je bil navdušen nad barvanjem na platno z maminimi akrili. Pol se pa čudim, da imam težave, ko se v vrcu ne pritakne suhih barvic, ker se z njimi pač ne vidi dovolj dobro.

 

 Platno sedaj čaka na končno podobo.

Ustvarjanje tega tedna

Nekaj izdelkov je bilo napol narejenih že pred dnevi, a so čakali na zaključke. Pri Ribici sem našla idejo za kocki. Ena večja in druga manjša. Obe sta narejeni iz ostankov. Da bosta bolj glasni sem v njih skrila kraguljčke. Kraguljčki so tudi v slončku, ki ima tokrat izvezene očke in usta. Igračke so za našega dojenčka, ki bo privekal na svet drugo leto.

V torbici je skrita naprava za poslušanje otrokovega srčka, ki mi ga je posodila prijateljica. Strašno me je motilo, da je napravica v polivinilasti vrečki. Ker imam še vedno status začetnice pri šivanju, sem si pomagala s temi navodili za šivanje zadrge. To je blog, ki je zame zelo poučen, ker o večini stvari nisem imela pojma kako prišiti ali sešiti, da dobiš želeno.

Oblekica za shranjevanje kljukic, ki sem si jo že dolgo želela, a sem pobiksala pri šivanju čipke, ker nisem želela moriti z mojimi zamislimi sodelavke ali pa tete, da bi mi pomagali z nasveti. Ja, prvič sem jo šivala in ne stoji tako kot bi morala. Načrt zanjo pa sem našla tule.

 

 Upam, da bo tudi vikend ustvarjalen.

Slon2

Prvi slon je bil premajhen. Je tako velik, da ga lahko držijo le dojenčki v rokah. Takšna je bila izjava štiriletnika. Ker je želel večjega, ga je tudi dobil. Kroj je enak kot pri prejšnjemu slonu, povečan na 125%. Povečavo kroja sem naredila na zaslonu s peki papirjem kot me je naučila sodelavka. Hvala, zelo uporabno in hitro. Večjega mu ne naredim, ker že ta ne stoji več najlepše. Mali naročnik je zadovoljen. Blago in oči je kot ponavadi izbral sam.

Mamica pa si je kupila komplet novih škarjic, ker so bile prejšnje dotrajane. Škarje za blago sem že preizkusila in so "hrustavke", takšne kot jih že dolgo nisem imela. Jupi. Kupljene so v Lidlu, kvaliteta odlična.

Ko meriš čas

 Danes sem prvič sestavila book box od začetka do konca v enem kosu. Na koncu sem bila začudena, ko sem samo zato, da sem vse dala skupaj porabila dve uri in pol s tem, da sem imela že vse zrezano. Torej je to čas za senčenje, leplenje in zlaganje. Odtis sem pobarvala že prej.

Presenečenje

Oziroma izpolnjevanje želja. Moj štiriletnik je atiju razložil, da ima mamico, ki mu zašije vse kar se spomni. Kar bo tudi držalo. Pri hiši smo imeli blazino s patino, ki je šla pred nekaj dnevi na odpad, saj je že odslužila. Res pa je, da smo našo malo blazino vedno vsi hoteli imeti. Posebno pred televizorjem je bila priročna, ko te je podprla ravno na pravem mestu in ravno prav. Ker je ena odšla, je bilo treba narediti drugo. In mamica je najprej urezala premajhen kos blaga. Sinček pa je takoj v kosu blaga videl čisto svojo blazino za cartanje. Potem ni bilo tako male prevleke, pa mu jo je mamica naredila in ker ena ni dovolj, sva naslednjega dne šla v Atom po novo blago. Izbral je blago z medvedkom Pujem. Doma sva določila, da bo blago za njegovo veliko blazino in čez pol ure sva bila spet v Atomu, da sva kupila še zadrgo. Dobro, da je trgovina nekaj hiš stran od nas. Za majhno blazinico pa sem naredila prevleko iz ostankov. Jadrnice pa so po Majinem vzoru. Ugotovila sem, da je moja Super Slavica včasih svojeglava in določenih stvari noče delati, če ni pri volji. Verjetno je to zaradi let, a sem se znašla. Sem ji pa zagrozila, če me bo hecala še naprej, bo šla k stricu Tonetu na zdravniški pregled.    

 

Med brskanjem po blogih sem naletela na tega čudovitega metuljčka. Enostavno sem ga morala naredit za bodočega dojenčka. Pri očeh sem ga malo pobiksala, ker jih nisem dobro izvezla. Obstaja verjetnost, da jih bom še popravila, do rojstva dojenčka. Krila šumijo, ker so v notranjosti skrita še ena narejena iz vrečke s hitre blagajne.

 

 Tole pa so moje želje, ki mi jih je izpolnila moja zlata tetka. V tej nosečnosti imam kar naprej želje po določeni hrani, na srečo ne po sladkarijah in ne vedno po isti. Trebuh pa vztrajno raste, tehnica pa na srečo ne skače tako zelo.

Ustvarjalen vikend

V soboto je bil prvi dan moje nosečnosti, da sem se dobro počutila. To pomeni, da sem bila brez bolečin, slabosti, vrtoglavic in polna energije. In to po štirih mesecih. Ne morem opisati, kako lepo mi je bilo. Temu primerno sem imela ves čas silo za ustvarjanje. Najprej sva s sinom naredila kolač. Združila sem dva recepta, in sicer jabolčni kolač, ki sem ga našla tule in jajca na oko, ki mi ga je dala sodelavka. Iz prvega recepta sem vzela spodnji del, ker mi ni dišalo, da bi po vročini vklopila še pečico in bi mi bilo še dodatno vroče; iz drugega recepta pa zgornji del. Moja inspiracija pa je bilo pecivo Čatež eye. Čatežke imajo sedaj svoje oko in tudi prodajajo kar je možno pod tem imenom. Trgovci pač.

Po opici pa je sledil še slon za katerega sem našla navodila tule. Vajo bom morala ponoviti, ker nisem zadovoljna ne jaz ne sin. On potrebuje večjega slona, jaz pa sem malo sfižila obliko glave. Vaja dela mojstra.

Opica

Najprej moram povedat, da je moj štiriletnik od malega zavračal plišaste igrače. Med tem ko so drugi otroci hodili spat s plišastimi igračkami je on spal brez (tudi brez pleničke ali česa podobnega). Če si je že kaj vzel za sabo je bil to njegovo mobitel, daljinec ali pašteta argeta (tista z lepim račkom). No, od letošnjega marca je vse drugače. Sedaj hodi spat s svojima kužkoma, ki sta narejena doma. Enega sem objavila tule, sinov je sicer brez oči, ker jih ni želel imeti na njem. V nedeljo je z mamico bral Majin blog, kjer najdeva velikokrat kakšno idejo. Tudi on je želel imeti svojo opico. Doma nisem imela primernih dokolenk, zato je bilo potrebno počakati do ponedeljka, ko je mami zavila v Kik. Naročnik je želel imeti roza opico, ki se sveti iz košare naCraft passion. Tu najdete tudi vsa navodila za izdelavo. No, mamica je med objavo ugotovila, da mora opico še malo polepšati, ampak sin je bil včeraj tako navdušen, ko jo je videl skupaj sestavljeno, da je ni več spustil iz rok. Tokrat je pomagal tudi ati, ki je opici prilepil oči.

Nekaj na zalogo

Po dolgem času sem v petek malo ustvarjala. Po dopustu sem imela kar nekaj čiščenja, saj so nam v tem času prebelili stanovanje. Petek, pa je bil dan čisto moj. Nisem ga delila z nikomer. Mož v službi, sin v vrcu, mama pa ustvarja za svojo dušo. Nekaj odtisov pa še čaka na dokončanje. V mojem srcu pa še vedno bije želja po fimu. Upam, da bo kmalu prišel na vrsto.

Pri teh voščilnicah sem reliefne odtise samo senčila z barvnimi blazinicami.

Tu pa sem morala preizkusiti nove tekoče perle nad katerimi sem navdušena.

Za konec pa še vonj sivke z morja.

Tik pred odhodom

Dva dni že pakiram vse v škatle in jih imam že vrh glave. V soboto gremo na morje in v tem času nam bodo prebelii stanovanje. Kmalu pa bo verjetno na vrsti selitev, ki se je sploh ne veselim.

Voščilnica je za mojo teto, ki praznuje abrahama. Preostale tete pa so se v zadnjem trenutku spomnile, da naj naredim še eno voščilnico. Nastala je tale, s katero nisem povsem zadovoljna. Ne zmorem početi stvari na hitro. Raje imam več časa, da laho počasa kombiniram.

 Notranjost voščilnice:

Mešana tehnika

No, začelo se je davno, ko sem pri Sonji izvedela za Willowing in tam opazovala mixed media art. Poguma, da bi sama začela pa enostavno nisem našla. Potem pa me je na fb Ustvarjalni dotik opozoril na nekaj čudovitega in morala sem poizkusiti, saj je ves potek nazorno pokazan v videu. To je že drugič, da me je Ustvarjalni dotik dregnil, da sem naredila nekaj, kar je bila moja želja in enkrat ideja dozori za ustvarjanje. Damo sem imela nared že v soboto. Nato pa je nastala težava, ker doma nisem imela nobenega platna, akrile v službi, s sinom na bolniški, mož pa v službi. Prsti so me grozno srbeli. Kljub vsemu je ideja morala počakat do ponedeljka, ko sem šla v službo naredit poročila za konec meseca in prišla do svojih akrilov. Ker platna še vedno ni bilo, sila ustvarjanja pa nezadržna, sem za podlogo uporabila podstavek od darila - iverno ploščo in šla veselo na delo. Pobarvala sem tako, da je ponekod delno viden vzorec papirja. Dodala sem kup štampiljk. Odtise sem naredila z oblazinjeno kuverto. Mentulje sem izrezala s pomočjo Tchibo šablone in Fiskars nožka. Vse sem dopolnila z rožami iz tekstila in polovičnimi perlami. Damina obleka mi je bila preveč kričeča, posebno zelena, zato sem jo premazala z akrilno pearl medium barvo. Napise na sliki sem spremenila. Našla sem jih pri Dobri vili Maji na njeni fb strani, kamor redno zahajam in pridno berem. No, črte so ostale, ker se pred fotografiranjem flmaster še ni posušil.
Zadala sem si, da izdelek končam do srede in sem ga. In zelo zadovoljna z njim.

Dokončevanje nedokončanega izdelka

Že pred časom sem naredila tričetrt voščilnice in potem je prišlo nekaj vmes. Ostala je kar nekaj časa nedokončana. No, malo me je jezilo, da je ne sestavim skupaj do konca. Danes sem našla čas, ko moj sinček, ki pase vodene kozice spi malo dlje kot je to zanj običajno. Načrt za voščilnico sem našla pri Mayi. in takoj mi je bil všeč, saj sem z moškimi voščilnicami večinoma v zadregi. Posebno, če delam kaj po naročilu z izdelkom nisem zadovoljna. Tokrat sem zadovoljna z izgeledom voščilnice. Takole izgeda notranjost srajčke, ki je prilepljena na suknjič.

Brezrokavnik, ki je prilepljen na drugi del srajce in se z ovratnikom zatakne, da se ne odpira.

Takole pa izgeda cela voščilnica. Meni je zares srčkana in ne preveč okrašana - za moškega. No, je pa namenjena določeni osebi.

Izziv #58 drugič

Podlage za voščilnicE sem čisto slučajno kupila v Lidlu, kjer imajo trenutno postavljen šotor z izdelki iz preteklih akcij. Že ko sem jih videla, sem se odločila, da bodo namenjene za moške voščilnice. Shemo za izdelavo srajce z brezrokavnikom sem našla tule. Brezrokavnik sem senčila in okrasila z vijugicami. Srajco pa sem embosirala. Rožica je narejena s štanco in za piko na i sem dodala gumbek.

Z voščilnico sodelujem v izzivu #58 Craftalnice  BINGO (gumbi - embosiranje - štanca).

Book box in izzivi

Prijateljica mi je naročila book box. Priznam, da jih rada delam in sem si v ta namen kupila tudi scor pal, ki ga pridno uporabljam tudi v druge namene. No, odločila sem se, da bom naročilo naredila tako, da bom z njim sodelovala tudi v izzivih. Oddtis in barve si je naročnica izbrala sama.

Tokratni izziv v Craftalnici mi je zelo všeč. Moj BINGO je trak, rožice in štanca, ki se nadaljuje tudi na prvi notraniji strani. Odtis je pobarvan z akvarelnimi barvicami in vodnim čopičem. Podlaga ovala pa je zrezana z vzorčastimi škarjami.

Skupna notranjost izgleda takole:

Še zadnja stran:

Osnovo za izdelavo sem senčila z blazinico Ancient page chocolate, drugi list z neptune, vrhnji list pa z Distress Ink aged mahagonij - z enako barvo sem naredila tudi odtise vijugic.

Sodelujem v Izivih: 1.Craftalnica izziv #58
                             2.Facebook Ustvarjalni dotik izziv junij 2012