Presenečenje

Oziroma izpolnjevanje želja. Moj štiriletnik je atiju razložil, da ima mamico, ki mu zašije vse kar se spomni. Kar bo tudi držalo. Pri hiši smo imeli blazino s patino, ki je šla pred nekaj dnevi na odpad, saj je že odslužila. Res pa je, da smo našo malo blazino vedno vsi hoteli imeti. Posebno pred televizorjem je bila priročna, ko te je podprla ravno na pravem mestu in ravno prav. Ker je ena odšla, je bilo treba narediti drugo. In mamica je najprej urezala premajhen kos blaga. Sinček pa je takoj v kosu blaga videl čisto svojo blazino za cartanje. Potem ni bilo tako male prevleke, pa mu jo je mamica naredila in ker ena ni dovolj, sva naslednjega dne šla v Atom po novo blago. Izbral je blago z medvedkom Pujem. Doma sva določila, da bo blago za njegovo veliko blazino in čez pol ure sva bila spet v Atomu, da sva kupila še zadrgo. Dobro, da je trgovina nekaj hiš stran od nas. Za majhno blazinico pa sem naredila prevleko iz ostankov. Jadrnice pa so po Majinem vzoru. Ugotovila sem, da je moja Super Slavica včasih svojeglava in določenih stvari noče delati, če ni pri volji. Verjetno je to zaradi let, a sem se znašla. Sem ji pa zagrozila, če me bo hecala še naprej, bo šla k stricu Tonetu na zdravniški pregled.    

 

Med brskanjem po blogih sem naletela na tega čudovitega metuljčka. Enostavno sem ga morala naredit za bodočega dojenčka. Pri očeh sem ga malo pobiksala, ker jih nisem dobro izvezla. Obstaja verjetnost, da jih bom še popravila, do rojstva dojenčka. Krila šumijo, ker so v notranjosti skrita še ena narejena iz vrečke s hitre blagajne.

 

 Tole pa so moje želje, ki mi jih je izpolnila moja zlata tetka. V tej nosečnosti imam kar naprej želje po določeni hrani, na srečo ne po sladkarijah in ne vedno po isti. Trebuh pa vztrajno raste, tehnica pa na srečo ne skače tako zelo.