Od vsega na porodniški najbolj pogrešam čvekanje. Sicer ne veljam za najbolj zgovorno osebo, ampak pogrešam čvek, čvek in še enkrat čvek. Včeraj sem si dala duška. Obiskala sem moje punce v službi, ki so čudovite. Imajo velika srca in zlate roke. Moj Božiček jih je malo pocrkljal z uporabnimi darilci. (Vsebino pokažem po božiču.)
Načrt za izdelavo trikotnih škatlic sem našla tule.
Danes sem reciklirala obleko, ki mi je pred časom padla v oko in je potem po malo daljši poti priromala do mene. Blago je zelo tanko, a s podlogo uporabno za izdelavo dišečih smrečic, ki so napolnjene s sivko. Namenjene so ženskemu delu sorodstva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar