petek, 21. december 2012

Ko pogrešaš čvekanje

Od vsega na porodniški najbolj pogrešam čvekanje. Sicer ne veljam za najbolj zgovorno osebo, ampak pogrešam čvek, čvek in še enkrat čvek. Včeraj sem si dala duška. Obiskala sem moje punce v službi, ki so čudovite. Imajo velika srca in zlate roke. Moj Božiček jih je malo pocrkljal z uporabnimi darilci. (Vsebino pokažem po božiču.)
Načrt za izdelavo trikotnih škatlic sem našla tule.
Danes sem reciklirala obleko, ki mi je pred časom padla v oko in je potem po malo daljši poti priromala do mene. Blago je zelo tanko, a s podlogo uporabno za izdelavo dišečih smrečic, ki so napolnjene s sivko. Namenjene so ženskemu delu sorodstva.

Ni komentarjev:

Objavite komentar