Ko ne zmoreš ustvarjati

Ja tudi to se mi zgodi, da ne gre. Preprosto, ker se ne počutim, da bi ustvarjala, ker sem razočarana. Najbolj me prizadane neiskrenost in laganje in potem sprenevedanje in igranje žrtve. Počutim se na tleh. Ne jokam, vsaj ne s solzami, ne tarnam naokoli, le tiho sem in nekoliko odmaknjena. Moja duša je ranjena in to me zelo boli. Upala sem, da sem se v preteklosti kaj naučila, a žal vedno znova boli spoznanje neodkritosti. Veliko laže bi sprejela dejstva, da so mi povedana v obraz. Trudim se, da se spet spravim k sebi, a ne gre, ker me duši v duši.