Ajdov kruh

No, ko sva z mojim možem začela hoditi, so ga bila polna usta hvale kaj vse zna (res je "deklica" za vse).  Med drugim je bilo tudi, da zna peči kruh, a je do samega dejanja trajalo pet let in potem je nekaj časa pekel in pekel kruh vsak teden. Pekel pa je velike hlebce, prevelike za našo družino in se jezil, da mora potem jesti star kruh in sklenil, da ga ne bo več pekel. Mislim, da je bolj razočaranje, ko je sliko pečenega kruha objavil na fb, pa je ni niče (razen mene) komentiral al pa vsaj lajkal.
Zvedel je, da sem jaz včasih pekla ajdov kruh in me je že lep čas (kakšen mesec in pol) nagovarjal naj ga spečem. No, danes sem se odločila,  da ga spečem, ker sva bila s sinom zjutraj sama doma in ni bilo njegove taktirke nadzora. Saj veste kako je to, če nekaj ne počneš dolgo, da potem mal traja, da se vpelješ nazaj. Poleg tega mi gre pa strašansko na živce, zakaj pa to tako narediš, zakaj pa ne tako...

Predno se je vrnil iz službe sem mu naročila naj si kupi kruh, ker sem sklepala, da ne bo po njegovem okusu. No, ob pol treh popoldne ga polovico že manjka. Najbolj je navdušen sin. Ker je rjav, je po njegovem čokoladen in če je čokoladen je zares njami.

Pred časom sem naredila darila za moje sodelavke, ki so se poslovile od nas. Groza, vsako leto sta vsaj dve, včasih pa tudi več in mam toliko bivših sodelavk samo iz te organizacije, da si bom morala voditi poseben seznam. Žal so javna dela omejena in je temu tako. A vesela sem, da sem vsako od njih srečala in se tudi marsikaj od vsake posamezne naučila in z večino ohranila stike, ker so to zares posebne punce, ki so imele voljo in energijo delati pri nas. Book box se mi je zdela prava embalaža za darila, ki smo jim jih dale notri. Res je, da sem takrat bila zadovoljna z izdelki, danes pa ne več. Ena še čaka na svojo lastnico in upam, da jo kmalu prevzame.