torek, 29. maj 2012

Končni izlet

Že kar nekaj časa je od moje zadnje objave. Zadnje čase mi moje zdravje malce nagaja oz. se telo pripravlja na novo nalogo. Končno se nama je z mojim dragim izpolnila želja in sva v pričakovanju drugega otroka. Kaj naj rečem, drugič je vse drugače kot prvič. Prvič sploh nisem vedela kaj pomeni slabost, glavobol, vrtoglavica, nespečnost, utrujenost in blokada mišljenja. Sedaj iz dneva v dan vse to sprobam in mi ni niti malo všeč. Ne načrtujem nič več kaj bomo počeli ali kaj bom ustvarjala. Vesela sem vsakega dne, ki mine brez slabosti in ga izkosristim do zadnje minute. Priznam, da potem mislim, da moram nadoknaditi za vse za nazaj, a kaj naj, ko pa me gospodinjska dela počakajo.
Z vrtcem smo imeli v soboto končni izlet v Škratkovo deželo in naši otroci so uživali. Najprej smo se vozili s splavom po Krki in spuščali ladjice s kamenčkom želja.

Obiskala nas je račka.


In bili smo v Škratkovi deželi, kjer nas je obiskal škrat Gorjan.

Ogledali smo si domače živali.






In otroci so se preizkusili v jezdenju konj.

 Seveda pa je bilo vse skupaj malce naporno. Otroci pa bi sedaj imeli svojega konja.

petek, 18. maj 2012

Končno en dokončan izdelek

Zadnje čase delam več stvari naenkrat in za posledico so nedokončani izdelki. Sin od prijateljice v prihodnjih dneh praznuje rojstni dan, zato sem mu z mojim metuljčkom poslala voščilnico. Idejo za njo sem našla pri Valiti. Od nje sem se naučila marsikaj koristnega. Posamezne elemente voščilnice sem izdelala že lani, le skupaj niso šli sami. Sinu sem takrat izdelala psa v XXL velikosti in je nekaj časa krasil kuhinjska vrata, nato pa je odfrčal v koš, ker mu ni bil več všeč.
 
Žan vse najboljše za rojstni dan!

četrtek, 3. maj 2012

Ko ti ne uspe najbolje

Od aprila mi je ostala še ena fotografija za objavo:



Ledena torta je res kmalu izginila in ni dočakala še čokoladnega obliva. Priprave na delo so bile tudi velike, saj sem dvomila v moje sposobnosti o delu z žaletino, ker mi je moja teta - profesionalna kuharica zmeraj govorila, da je to zelo težko. Stepanje jajc nad soparo pa je bila zame včasih znanstvena fantastika, raje se nisem lotila recepta, kjer so bila takšna navodila. Potem pa je bilo draženje kdaj bo torta vedno večje. No in sem se spravila. Sodelavka, ki mi je dala recept me je tudi potolažila, da nimaš kaj narediti narobe, če se ne strdi dovolj, da bi jo rezal obstajajo žlice.

Potem je tu še ovitek za darilne bone za mojo šefico. Z izdelkom nisem zadovoljna, vse se mi je sfižilo. Barvne kombinacije in okrasitev sta grozna. Zadovoljna sem le s pobarvanim odtisom. Kadar delam kaj za šefico, se vedno vse pokvari in nisem zadovoljna z izdelkom.