Nedeljsko popoldne

Že nekaj časa je narejena vrečka za straniščni papir za prijateljico, ki jo je videla pri meni. Sicer navadno objavim slike daril potem, ko jih že oddam, a tokrat nisem mogla čakati. Svojo vrečko sem dobila v službi, potem ko se je leto dni potikala po kuhinji in nismo vedele kaj bi z njo. Ob lanski selitvi v novo stanovanje, pa naenkrat nisem vedela kam naj postavim straniščni papir. Da se mi sveti papir na tleh mi ni bilo. Za vsako rolico tekat v shrambo je včasih težavno (saj veste, ko že sediš na školjki in opaziš, da ni papirja). V takšni vreči, pa je lepo skrit, a vedno pri roki. V vreči je prostora za šest do osem rolic, odvisno kakšne so.

Naš ati nas je tudi to nedeljo pocrkljal z domačim kruhom.

S sinom sva mu "ukradla" malo testa za polžke. Nekaj je še ostalo.

Darila

Najprej je Saša naredila jagode za sina in moj sonček jih je videl. Saša mi je pomagala tudi z načrtom, da nisem iskala po netu. Tako je bil moj sonček ponosen, da je delil darilca svojim prijateljem. Njegov nasmejan obraz pa je odtehtal neprespano noč, da sem jih dokončala. Ati je posodil svoj gobarsko košaro.

V začetku junija je praznovala rojstni dan prijateljica Saša. Še zdaj me je sram, da sem pomešala datume in  sem potrebovala pomoč, da ga nisem zamudila.